Radio Študent, 7. januar 2015 ― Janez Janša, Janez Ivan Janša, 'JJ', 'the ultimate J', kakorkoli ga označimo, ostaja jasno, na koga merimo. Njegovi označevalci se množijo, pa naj bo po njegovem lastnem prizadevanju ali prizadevanju drugih. Natančneje po prizadevanju treh umetnikov, Janeza Janše, Janeza Janše in Žige Kariža oziroma umetnika 'formerly known as Janez Janša'. Zato ni presenetljivo, da boj za svobodo tega moža ni bil osamljen boj, kaj šele enoglasen. Ne le da je dnevno priklical v prestolnico množice podpornikov, temveč je prepojil ljubljanske ulice z gesli, kot so: 'svoboda Janezu Janši, svoboda Sloveniji'; 'free JJ' in podobno. V to kopico enoznačnih gesel se je prikradel tudi prituhnjeni pretendent, ki je skupaj z ostalimi vzklikal 'free Janez Janša', toda za razliko od njih ni zahteval ničesar. Ni mu šlo za svobodo takrat na zapor obsojenega Janeza Janše, pač pa za projekt, ki ponuja brezplačno založniško vsebino umetniške trojice Janš. Govorim o novem projektu Janezov Janš, ki nosi naslov [FREE] Janez Janša. Trojica se z njim znova polašča označevalca, ki je na konici vseh slovenskih jezikov. Vendar le, da bi njegov prevladujoči pomen, ki kliče po 'svobodi Janeza Janše' nadomestila s pomenom 'zastonj Janez Janša'. Skupaj z Mladenom Dolarjem bi tako lahko rekli, da Janše zarežejo v prevladujoči simbolni red in ga kot nesmiselni duplikati subvertirajo. Ob prebiranju njegovega eseja What's in a name?, ki je med drugim tudi prva brezplačna publikacija omenjenega projekta, se zdi takšna interpretacija povsem prepričljiva. Dolarjev sprehod skozi Platonov dialog Kratil nam s stranskimi postanki pri Shakespearu, Saussuru in partizanih prikaže gesto trojice v luči “zahteve po prestolu”. Zahteve po tem privilegiranem mestu, ki ga Janša zavzema v lokalnem javnem diskurzu, kot tudi zahteve po sami srčiki njegove biti – po nečem, kar bi lahko imenovali 'Janša-vost'. Takšna gesta napravlja zmedo, ki poraja dvom v pravice prvotnega lastnika imena. Dvom v njegovo srčiko, v t